kava | Živimo v Celju

Ste že pomislili, da so kavni aparati lahko prekrasno darilo? Dobro vsi vemo, kako radi spijemo doma dobro pripravljeno kavico. Tudi sama sem med tistimi. Ko sem si sama kupila dober kavni aparat, sem šele videla, kaj sem zamujala. Odkar imam aparat za kavo, pa k meni na obisk še kako rada pride moja sestra. Namreč ta kava ji je zelo dobra.

Tako se je bližal njen okrogli rojstni dan in začeli smo se pogovarjati, kaj bi ji za rojstni dan kupili. Seveda sem kar hitro prišla do ideje, da pa kavni aparat lahko bil prekrasno darilo. Moram priznati, da drugi niso bili tako navdušeni nad idejo, sama pa sem točno vedela, kako dobra ji je moja kava. Tako sem jim razložila, zakaj mislim, da bi ji to darilo veliko pomenilo. Na koncu smo se vsi odločili za aparat.

Kavni aparati kot darilo

Moja naloga pa je bila, da ga kupim. Ker ji je bila moja kava zelo dobra, nisem želela narediti napake, da bi kupila drugi aparat, sem se odločila, da bom kupila čisto istega, kot ga imam jaz. Danes so kavni aparati v domačih kuhinjah kar popularni, tako da nisem imela težav, da ga ne bi dobila. Ker sem sama kupila kavni aparat pred enim letom, je bil še ta v prodaji. Najbolj sem se bala tega, da mojega aparata ne bo več na trgu, ker ga je zamenjal novejši. Pa je bil.

Kavni aparati v domači kuhinji lahko pridejo še kako prav. Ko si lahko zjutraj pripraviš dobro kavo, pripraviš kavico, ko dobiš obiske. Čisto nekaj drugega je pripraviti kavo v modernem kavnem aparatu, kot pa skuhati in postreči turško kavo. Tako sama prav uživam, ko pridejo k meni na obisk prijateljice in se lahko razvajamo ob skodelici kave.

Danes so kavni aparati različni, potrebno je dobro premisliti, kakšno kavo si želimo, da izberemo pravega.

Mislim, da nisem edina, ki bi si že počasi to želela. Ta korona nam je res spremenila življenje. Lahko rečem, da večkrat premišljujem o tem in postanem žalostna, ker vidim mimoidoče obraze, kako so ljudje postali zaskrbljeni. Res neprijeten občutek, ko ne moreš prijateljice sproščeno objeti, ko ne moreš v kino ali pa na bazen. Le kdaj bo tega konec, se večkrat vprašam.

Najbolj pa sem žalostna, ker nisem prepričana, da tudi, ko bo tega konec, da bodo ljudje zaživeli ponovno sproščeno. Tako kot opazujem, se mi zdi, da smo se spremenili, da smo postali bolj resni, nezadovoljni, zaskrbljeni. Kje je tisto sedenje na terasi s prijatelji, ko smo se skupaj smejali in imeli lepo. Pogrešam te občutke in upam, da se bodo vrnili.

Pogrešam lokale, kjer je bila cela terasa zasedena in se nisi imel kam usesti, da bi spil eno dobro kavo, moral si počakati na prosto mizo. Sedaj, ko se sprehajam po mestu, so ulice čisto prazne, lokali so pospravili mize, stole, senčila, pogled na vse to res ni lep. Prihaja toplejši čas, ko smo vsako leto izkoristili te prve sončne žarke, da smo posedeli na terasi katerega lokala. Sedaj pa tega ne smemo.

Sama sem hvaležna, da nisem kadilka, kajti verjamem, da je danes vsem kadilcem še težje, ko ne morejo pokaditi cigarete ob dobri kavici. Veliko stvari se je spremenilo in sama sem prepričana, da nikoli ne bo več, tako kot je bilo. Če pomislim samo nase, bom kmalu izgubila svoje 2 leti življenja, ker nisem živela tako, kot sem si želela. Da le pride ta čas nazaj in da bomo spet srečni in brezskrbni.