S svojimi najstniki gremo letos na adrenalinske počitnice. Zaželela sta si, da sprobata Bovec zipline in da se naj jima pridružim. Kar nekaj časa sem oklevala in sem rekla, naj gresta sama. Stara sta petnajst let in sta komaj čakala, da se spustita po dolgi poti. Sama sem rekla, da bom počakala na vrhu in se potem z avtom peljala dol.

Doma se nato pogledala videoposnetek in me je zamikalo, da bi probala. Malo sem se namreč bala višine. Amapk, ko sem videla, kako je zavarovano in da imaš rokacvice, da si dobro privezan, sem rekla, da bom poskusila. Kot pravijo, s svojimi strahovi se moraš soočit. Tako smo z otroci kupili tri karte in se prijavili na Bovec zipline konec julija. Ostali del počitnic pa bomo preživeli na reki in v gorah. Ko smo prisplei v Bovec, smo si postavili šotor v bližnjem kampu. Vsak je imel v bistvu svoj manjši šotor, tako se vsaj nismo prepirali glede prostora v šotoru. Naslednji dan pa nas je čakala avantura. Vodniki oziroma zaposleni pri Bovec zipline so bili prijazni in strokovni. Najprej so nam vse obrazložili kako zadeva poteka. Peljali smo se na vrh in najprej je sta šla moja dva najstnika. Potem pa sem bila na vrsti jaz. Priznam, da me je bilo strah, ko sem stala na vrhu. Skoraj sem si že premislila. Potem pa je naenkrat sledil spust. Res adrenalinsko, vriskala sem od užitka, strah je kar izgnili. Lahko si opazoval naravo, vendar se mi je zdelo, da nimam časa za to.

Nekako te Bovec zipline napolni s srečo, pozabiš na vse okoli sebe, pozabiš v tistem trenutku na vse probleme in obveznosti, ki jih imaš. Spodaj sta me že čakala moja dva sinova in me gledala kako sem se ustavila. Nasmeh je povedal vse, kako sem uživala na Bovec zipline, ki mi bo ostal za vedno v spominu.