Marsikdaj sem videla igre na srečo, vendar me nikoli niso pritegnile, ker sem bila mišljenja, da jaz pa res nisem človek, ki bi igral igre na srečo in imela to srečo, da tudi kaj zadenem. Tako zame to ni obstajalo, vse dokler enkrat nisem sedela na kavi in nasproti mene so bile igre na srečo in ljudje so jih igrali.

Ko sem začela brati plakate, pa me je en plakat pritegnil in tako sem si rekla, da mogoče pa le poskusim igre na srečo in na koncu ugotovim, da imam srečo. Še naprej sem pila kavo in premišljevala, potem pa sem vstala in šla do okenca, kupila eno srečko in se v miru usedla nazaj, kjer sem pila kavo. Videla sem, da potrebujem kovanec, da strgam listek, ker drugače se ne da videti, če si kaj zadel. Vse skupaj mi je bilo smešno, ampak ko sem počasi spraskala listek, sem videla, da sem nekaj zadela.

Takrat sem premišljevala, ali je to možno, da sem jaz resnično zadela en zadetek. Ko sem listek odnesla k okencu, da mi gospa preveri zadetek, mi je povedala, da sem dobila 20 evrov. 

No, to pa je nekaj zame, torej igre na srečo niso tako brez zvezne, kot sem mislila do sedaj. Gospa me je vprašala, ali bom še naprej igrala igre na srečo, pa sem želela denar, kajti bilo mi je jasno, da sem lahko srečna, da sem dobila 20 evrov in če bi sedaj igrala naprej, bi tudi teh 20 evrov izgubila. 

Tako sem nehala igrati igre na srečo, ki so mi očitno prinesle res srečo. Sedaj sem spremenila svoje mišljenje in bom igre na srečo še kdaj igrala, vendar ne bom za srečke plačala več kot 1 evra, o tem pa sem še kako prepričana.